Arhiv za Oktober, 2021

Okt 23 2021


Katja Bergles Bricman

Lepota v dvojini

Zapisano pod Slovenski pravopis

S prispevkom ne nameravam puristično pljuvati po tistih, ki dvojine ne rabijo pravilno, temveč spomniti na sijajno posebnost slovenščine, na enkraten in neponovljiv izraz nekega malega jezika.

V preteklosti je bilo dvojino najti marsikje in ni pomenila posebnosti. Med drugim so jo poznali indoevropski prajezik, sanskrt, avestijščina, stara grščina, stara cerkvena slovanščina, delno gotščina (osebne zaimke in glagolske končnice za 1. in 2. osebo dvojine), stara angleščina in stara nordijščina (osebne zaimke za 1. in 2. osebo).

Med sodobnimi jeziki poleg slovenščine dvojino ohranjajo še škotska gelščina, frizijščina, čakavščina, lužiška srbščina in moderna standardna arabščina.

(Za nekoliko natančnejši opis in nekaj primerov glej tu.)

Sledovi dvojine se pojavljajo tudi v drugih jezikih, in sicer v nekaterih govorih zahodnega narečja beloruščine in v litovščini. Nekateri jeziki so ohranili tudi oblike, ki kažejo na preteklo rabo dvojine (na primer ruščina, švedščina, islandščina, inuktitut, yupik, khoekhoe, samijski jeziki, nekateri avstronezijski jeziki še zmeraj uporabljajo dvojino za zaimke).

Zametki dvojine so ohranjeni celo v angleškem zaimku both (oba) napram all (vsi).

Razlogi za izginjanje dvojine

Prepričljive razlage o tem, zakaj je dvojina izginila iz številnih jezikov, ni, a je vzrok najbrž v poenostavljanju. Vsi jeziki poenostavljajo, tudi danes, zato rečemo e-mail in ne elektronska pošta, zato je Present Perfect v ameriški angleščini manj pogost kot v britanski. Poenostavljanje pomeni zmanjšanje strukturne kompleksnosti teksta na tak način, da se ohrani pomen. S poenostavljanjem naredimo tekst bolj razumljiv in bliže potrebam, znanju in sposobnostim bralcev/poslušalcev.

Dvojina najprej izgine iz oblik ženskega spola, potem srednjega, nato moškega. Glede na sklone najprej izgine mestnik, sledijo mu rodilnik, dajalnik, orodnik in na koncu še tožilnik in imenovalnik. Med besednimi vrstami dvojina najprej izgine iz pridevnikov, nato kazalnih zaimkov, samostalnikov, števnikov in osebnih zaimkov.

Pa je res škoda …

S prekrasno slovenščino se identificirata več kot dva milijona ljudi. Lepo zveni in je gibljiv, majhen v svoji veličini in velik v svoji majhnosti, zato si zasluži, da se vsi njegovi govorci trudijo za njegovo ohranitev v vseh socialnih in funkcijskih zvrsteh, v vseh oblikah in vlogah. Slovenščina je posebna tudi zato, ker ima dvojino, kar sploh ni mala malica in je vsekakor razlog za občutek ponosa. Dvojina jeziku prida navdih intime, saj »sediva in si zreva v oči« niti slučajno ne bi zvenelo enako, če bi rekli »sedimo in si zremo v oči«. Iti po poti sanskrta, avestščine, stare grščine, stare cerkvene slovanščine, gotščine, stare angleščine, stare nordiščine in drugih jezikov, bi pomenilo za slovenščino silno osiromašenje in izgubo številnih sladkih stavkov ter prekrasnih pesmi, kot je spodnja, nastala izpod peresa Toneta Pavčka:

Samotnež

Dva lepa galeba

veslata v daljino.

Dva gospoda laboda

brazdata gladino.

Dva krta zadrta

rahljata krtino.

Dva črička fantička

pokušata vino.

Dva cucka, dva mucka,

dva ovna, dva klovna –

vse v dvoje ušlo je,

a jaz dan na dan

sem sam in poznam

le gluho tišino

ter iščem zaman

svoj par za dvojino.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.