Znanje stavčnih členov ni pomembno samo pri pouku slovenščine, potrebujemo ga tudi pri pisanju besedil in lektoriranju. Védenje o vlogi in mestu besed v stavku namreč pripomore k temu, da med pisanjem ne delamo napak oziroma jih v besedilu lahko popravimo.

Osvežimo najprej znanje o zgradbi besedila.

Vsako besedilo je sestavljeno iz enot in najmanjša je poved. Poved vključuje zaokroženo skupino oblikovno in pomensko povezanih besed, s katerimi nekaj sporočamo. Stavek je ožje zastavljena pomenska enota; gre za besede, zbrane okoli osebne glagolske oblike. En stavek (enostavčna poved) ali več stavkov (večstavčna poved) tvorijo poved.

Stavek se naprej deli na skladenjske pomenske enote, ki jih imenujemo stavčni členi. Med glavne stavčne člene prištevamo osebek, povedek, predmet in prislovno določilo. Vsak stavčni člen ima v stavku svojo vlogo, po njem pa se vprašamo z vprašalnico. Stavek ima zmeraj en osebek in en povedek, lahko pa ima več predmetov in prislovnih določil.

Povedek podčrtamo z valovito črto, po njem se vprašamo: Kaj se v stavku dogaja? (Tina v razredu pridno posluša učitelja.)

Osebek podčrtamo z eno ravno črto, po njem se vprašamo z vprašalnico za imenovalnik: Kdo ali kaj + povedek? (Tina v razredu pridno posluša učitelja.)

Predmet podčrtamo z dvema ravnima črtama, po njem se vprašamo z vprašalnicami za rodilnik, dajalnik, tožilnik, mestnik in orodnik: Koga ali česa? Komu ali čemu? Koga ali kaj? Pri kom ali pri čem? S kom ali s čim? + povedek. (Tina v razredu pridno posluša učitelja.)

Prislovna določila podčrtamo s poševnimi črtami in jih delimo glede na vprašalnico na:

-          prislovno določilo kraja: Kje/kam/kod … + povedek?

-          prislovno določilo časa: Kdaj/od kdaj … + povedek?

-          prislovno določilo načina: Kako + povedek?

-          prislovno določilo vzroka: Zakaj + povedek?

-          prislovno določilo količine: Koliko + povedek?

Tina v razredu pridno posluša učitelja.

p.d.k.    p.d. n

Ob glavnih stavčnih členih poznamo še odvisne stavčne člene, ki ne stojijo samostojno, temveč zmeraj nastopajo kot del drugih stavčnih členov. Ti so: prilastek, povedkovo določilo in povedkov prilastek.

Prilastek

Prilastek je zmeraj le del osebka, predmeta ali prislovnega določila, ki ga dopolnjuje. Po njem se vprašamo: Kakšen/kateri/čigav?

Glede na mesto se lahko nahaja desno ali levo od jedra (odnosnice), torej ločimo levi in desni prilastek.

PRIMER LEVEGA PRILASTKA: Ob hiši raste košat grm. (Kakšen grem?)

Levi prilastki so pridevniške besede in so ujemalni, saj se pridevniška beseda v spolu, sklonu in številu ujema s samostalniško besedo v jedru.

PRIMER DESNEGA PRILASTKA: Peče le šarkelj z orehi. (Kateri šarkelj peče?)

Desni prilastki so najpogosteje samostalniki in so lahko ujemalni, kadar se v spolu, sklonu in številu ujemajo z jedrom (prijateljica Tjaša, ptica pevka), ali neujemalni (torta z jagodami, hiša modrosti).

Povedkovo določilo

Povedkovo določilo je del povedka ob pomožnem/pomensko nepopolnem glagolu. Vlogo povedkovega določila največkrat opravlja samostalniška ali pridevniška beseda v imenovalniku ali glagol v nedoločniku.

Meta je frizerka.

Babica je že stara.

Hotel je priti.

Povedkov prilastek

Povedkov prilastek je del povedka in se nanaša (ter tudi ujema) z osebkom ali s predmetom. Nahaja se ob pomensko popolnem glagolu. Po njem se vprašamo z vprašalnicami kakšen/kateri/čigav + povedek + osebek/predmet.

Boštjan je vesel zajuckal.

Kakšen je zajuckal Boštjan? Vesel. (kakšen + povedek + osebek)

Srečal je Boštjana veselega.

Kakšnega je srečal Boštjana? Veselega. (kakšnega + povedek + predmet)

  • Share/Bookmark