Mar 03 2016
Zapisovanje števnikov
Števnikov je več vrst in tudi njihovo zapisovanje je različno.
- Glavni števniki
Glavni števniki (tri, sedem, petsto) so imena števil in izražajo količino štetega. Po njih se vprašamo: koliko?
Skupaj pišemo glavne števnike do sto in stotice:
- 15: petnajst,
- 72: dvainsedemdeset,
- 700: sedemsto,
- 900: devetsto.
Narazen pišemo vse ostale glavne števnike:
- 206: dvesto šest,
- 507: petsto sedem,
- 8000: osem tisoč,
- 6678: šest tisoč šesto oseminsedemdeset,
- 18 000: osemnajst tisoč,
- 4 000 000: štiri milijone.
- Vrstilni, ločilni in množilni števniki
Vrstilni števniki (drugi, osmi, dvestoti) so izpeljani iz glavnih števnikov in označujejo zaporedno mesto v vrsti. Vprašalnica, s katero se lahko vprašamo po njih, je: kateri?
Ločilni števniki (dvoje, troje, četvero) označujejo različnost stvari oz. vrsto. Uporabimo jih za poimenovanje količine prvin (troje vrat) ali pa za količino vrst nečesa (dvoje očal – sončna in dioptrijska). Vprašalnica, s katero se lahko vprašamo po njih, je: koliker?
Množilni števniki (enojen, trojen) so rabljeni za poimenovanje delov nečesa (trojna karta, dvojno steklo). Vprašalnica, s katero se lahko vprašamo po njih, je: kolikeren?
Vrstilne, ločilne in množilne števnike pišemo zmeraj skupaj: stotrideseti, dvestotretja, tisočer, dvojna itd.
Skupaj pa pišemo tudi vse druge tvorjenke iz omenjenih števnikov: tisočkrat, milijonkrat, milijoninka, večkrat, dvestotretjič itd.
Več o števnikih in nekatere težje primere pri zapisovanju in izgovarjavi številk najdete tukaj.
Še brez komentarjev.
