Mar 03 2016

Katja Bergles Bricman

Zapisovanje števnikov

Objavljeno v 12:27 pod Slovenski pravopis

Števnikov je več vrst in tudi njihovo zapisovanje je različno.

  1. Glavni števniki

Glavni števniki (tri, sedem, petsto) so imena števil in izražajo količino štetega. Po njih se vprašamo: koliko?

Skupaj pišemo glavne števnike do sto in stotice:

-          15: petnajst,

-          72: dvainsedemdeset,

-          700: sedemsto,

-          900: devetsto.

Narazen pišemo vse ostale glavne števnike:

-          206: dvesto šest,

-          507: petsto sedem,

-          8000: osem tisoč,

-          6678: šest tisoč šesto oseminsedemdeset,

-          18 000: osemnajst tisoč,

-          4 000 000: štiri milijone.

  1. Vrstilni, ločilni in množilni števniki

Vrstilni števniki (drugi, osmi, dvestoti) so izpeljani iz glavnih števnikov in označujejo zaporedno mesto v vrsti. Vprašalnica, s katero se lahko vprašamo po njih, je: kateri?

Ločilni števniki (dvoje, troje, četvero) označujejo različnost stvari oz. vrsto. Uporabimo jih za poimenovanje količine prvin (troje vrat) ali pa za količino vrst nečesa (dvoje očal – sončna in dioptrijska). Vprašalnica, s katero se lahko vprašamo po njih, je: koliker?

Množilni števniki (enojen, trojen) so rabljeni za poimenovanje delov nečesa (trojna karta, dvojno steklo). Vprašalnica, s katero se lahko vprašamo po njih, je: kolikeren?

Vrstilne, ločilne in množilne števnike pišemo zmeraj skupaj:  stotrideseti, dvestotretja, tisočer, dvojna itd.

Skupaj pa pišemo tudi vse druge tvorjenke iz omenjenih števnikov: tisočkrat, milijonkrat, milijoninka, večkrat, dvestotretjič itd.

Več o števnikih in nekatere težje primere pri zapisovanju in izgovarjavi številk najdete tukaj.

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.




Trackback naslov | RSS Komentarjev

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !