Glagolski način

10.03.2016

Glagolski način je glagolska kategorija, ki predstavlja razmerje med osebkom in vršilcem dejanja oziroma pove, kdo je dejanje storil ali nosi zanj odgovornost.

V slovenščini poznamo dva glagolska načina, in sicer:

-          tvornik/aktiv, kjer je osebek povzročitelj, vršilec dejanja ali nosilec stanja ter

-          trpnik/pasiv, kjer osebek ni vršilec dejanja, nosilec stanja ali poteka oziroma se kot tak ne kaže.

Tvornik: Piva nisem kupil.

Trpnik: Pivo ni bilo kupljeno.

V slovenščini je tvornik pogosteje uporabljen glagolski način, trpnik velja celo za »okornega«, vendar je to bolj kot pravilo odvisno od situacije:

Hlače so se strgale.

Stol se je zlomil.

Naloga ni bila narejena.

Priložnost je zapravljena.

Krivda je storjena.

Motor je razbit.

TVROBA TRPNIKA IN PRETVORBA IZ ENEGA GLAGOLSKEGA NAČINA V DRUGEGA

Trpnik tvorimo na dva načina:

  • tvorba trpnika s »se«: se je prenesel, se je zaprl, se je strgal …
  • drugi način je s trpnim deležnikom na -n ali -t: je prenesen, je zaprt, je strgan …

1) PRETVORBA IZ TVORNIKA V TRPNIK

Nejc je razbil kozarec. -> Kozarec je bil razbit./Kozarec se je razbil.

Pri pretvorbi iz tvornika v trpnik postane predmet tvornega stavka (kozarec) osebek trpnega. Nato glagolsko obliko (je razbil) zamenjamo z obliko pomožnega glagola biti + del. na -n/-t (je bil razbit) ali ga tvorimo s se (se je razbil). Osebek tvornega stavka se opusti ali postane prislovno določilo (uporabi se predlog od – od Nejca).

2) PRETVORBA IZ TRPNIKA V TVORNIK

Pivo je bilo izumljeno pred približno 5000 leti (od Sumercev). -> Sumerci so pred približno 5000 leti izumili pivo.

Pri pretvorbi iz trpnega v tvorni stavek naredimo ravno obratno. Osebek trpnega stavka (pivo) postane predmet tvornega.

Več primerov rabe glagolskega načina lahko najdete tukaj.

  • Share/Bookmark

Števnikov je več vrst in tudi njihovo zapisovanje je različno.

  1. Glavni števniki

Glavni števniki (tri, sedem, petsto) so imena števil in izražajo količino štetega. Po njih se vprašamo: koliko?

Skupaj pišemo glavne števnike do sto in stotice:

-          15: petnajst,

-          72: dvainsedemdeset,

-          700: sedemsto,

-          900: devetsto.

Narazen pišemo vse ostale glavne števnike:

-          206: dvesto šest,

-          507: petsto sedem,

-          8000: osem tisoč,

-          6678: šest tisoč šesto oseminsedemdeset,

-          18 000: osemnajst tisoč,

-          4 000 000: štiri milijone.

  1. Vrstilni, ločilni in množilni števniki

Vrstilni števniki (drugi, osmi, dvestoti) so izpeljani iz glavnih števnikov in označujejo zaporedno mesto v vrsti. Vprašalnica, s katero se lahko vprašamo po njih, je: kateri?

Ločilni števniki (dvoje, troje, četvero) označujejo različnost stvari oz. vrsto. Uporabimo jih za poimenovanje količine prvin (troje vrat) ali pa za količino vrst nečesa (dvoje očal – sončna in dioptrijska). Vprašalnica, s katero se lahko vprašamo po njih, je: koliker?

Množilni števniki (enojen, trojen) so rabljeni za poimenovanje delov nečesa (trojna karta, dvojno steklo). Vprašalnica, s katero se lahko vprašamo po njih, je: kolikeren?

Vrstilne, ločilne in množilne števnike pišemo zmeraj skupaj:  stotrideseti, dvestotretja, tisočer, dvojna itd.

Skupaj pa pišemo tudi vse druge tvorjenke iz omenjenih števnikov: tisočkrat, milijonkrat, milijoninka, večkrat, dvestotretjič itd.

Več o števnikih in nekatere težje primere pri zapisovanju in izgovarjavi številk najdete tukaj.

  • Share/Bookmark