O premem govoru je bilo govora že v enem izmed prejšnjih vnosov, vendar sem pred kratkim pri lektoriranju naletela na nekatere težje primere, ki jih ljudje ne poznajo oziroma jih celo Slovenski pravopis ne pojasnjuje.

Na hitro preletimo osnovo:

Premi govor je sestavljen iz dobesednega navedka in spremnega stavka. Prvi je natančen zapis rečenega, drugi opredeljuje govorca.

Premi govor je mogoče pisati na tri osnovne (in najpogostejše) načine.

  1. primer

Dobesedni navedek je na prvem mestu, sledi mu spremni stavek. Ločilo premega govora (vejica, klicaj ali vprašaj) napišemo med narekovaji, spremni stavek začenjamo z malo začetnico.

»Knjiga je na polici,« je rekla Mira.

»Daj mi knjigo!« je ukazal Leon.

»Kje je knjiga?« je vprašala Eva.

  1. primer

Dobesedni navedek stoji za spremnim stavkom, ki ga zaključimo z dvopičjem. Ločilo dobesednega navedka je odvisno od glagolskega naklona (pika, klicaj ali vprašaj).

Mira je rekla: »Knjiga je na polici.«

Leon je ukazal: »Daj mi knjigo!«

Eva je vprašala: »Kje je knjiga?«

  1. primer

Spremni stavek stoji med dobesednim navedkom, ki se začne z veliko začetnico, drugi del dobesednega navedka pa se začenja z malo začetnico. Spremni stavek se v tem primeru začenja z malo začetnico. Ločila so odvisna od glagolskega naklona.

»Aja,« je rekla Mira, »knjiga je na polici.«

»Hej,« je zaklical Leon, »daj mi knjigo!«

»Marjetka,« je vprašala Eva, »kje  je moja knjiga?«

Težji primeri

Ob teh najpogostejših primerih naletimo tudi na druge možnosti, ki lahko povzročijo dvome pri pisanju in lektoriranju. Kako ravnati v sledečih primerih, pojasnjujejo pravopis, strokovni članki ter dejanska raba.

  1. Spremni stavek lahko spremlja več različnih dobesednih navedkov. Končuje se s piko, drugi dobesedni navedek pa zapišemo z veliko začetnico:

»Še tega je bilo treba,« je rekla ostro. »Kje so zdaj vsi papirji!«

  1. Spremni stavek stoji na več mestih:

»Ne bom jedel!« se je uprl. »Nisem lačen,« je nato pristavil.

Mogoče je tudi:

»Ne bom jedel!« se je uprl; »nisem lačen,« je nato pristavil.

  1. V besedilih se dobesedni navedek pojavlja tudi znotraj spremnega stavka. Pravopis teh primerov ne pojasnjuje, raba pa izkazuje sledečo možnost:
    Ana je rekla: “Sladoled bi,” in se sramežljivo nasmehnila.
  • Share/Bookmark

Tri pike

13.02.2016

Da se izognemo lektorskim napakam, je dobro vedeti, da ločimo:

-          enodelne tri pike in

-          dvodelne tri pike.

Skladenjska raba

a) Enodelne tri pike zaznamujejo:

-          Nedokončano misel: Prišel bi, če …

-          Premor: Kosilo je bilo … zanimivo.

-          Izpuščene dele citatov: »Izboljšanje pogojev v svetu ni / … / odvisno od spoznanj znanosti, temveč od izpolnitve / … / tradicij in idealov.« Albert Einstein

-          Spremembo skladenjskega naklona: Miha … s tabo ni vse v redu.

b) Dvodelne tri pike pa ločujejo vrinjen stavek (bolje je uporabiti pomišljaj ali vejice):

Prišel je … pride vsako jesen … hitro in tiho.

Neskladenjska raba

Neskladenjska raba nakazuje izpust dela besede: Oh, ta pres… Miha!

  • Share/Bookmark