Pravilo »Pred ki, ko, ker, da, če vejica skače.« je dobro morda le za osnovno šolo. Kje in kako v slovenščini postaviti vejico, je prava znanost, ki zahteva daljšo obravnavo, zato se bomo v tem prispevku omejili na odvečno vejico v enodelnih večbesednih veznikih (večbesedne dvodelne veznike ne – ne, niti – niti, ne samo – ampak tudi ipd. bomo obravnavali posebej).

Enodelni večbesedni veznik je veznik tipa »kljub temu da«, se pravi, gre večinoma za stalno zvezo prislova ali členka in veznika.

Nadaljnji primeri enodelnih večbesednih veznikov so: manj kot, medtem ko, potem ko, brž ko, vtem ko, tako kot, namesto da, že ko, in ker, in da, in če, zato ker, češ da, šele ko, s tem da, posebno ko, zlasti če, zlasti ko, zlasti kadar in podobno. Med deli večbesednega veznika vejice ne pišemo.

Vendar glede omenjenih kombinacij besed pri lektoriranju vseeno večkrat prihaja do dvomov. Vejico namreč pišemo, kadar priredni veznik zastopa opuščeni nadredni stavek. Poglejmo primere:

Potem ko skuham kosilo, pridem k tebi. (večbesedni veznik)

Pridem k tebi, a šele potem, ko skuham kosilo. (izpust: a šele potem pridem)

To se je zgodilo ob petih, torej ko so končali z delom. (večbesedni veznik)

To se je zgodilo ob petih, torej, ko so končali z delom. (izpust: torej se je zgodilo, ko)

Dilema, ali postaviti vejico ali ne, je torej pomenske narave. Kadar smo v dvomih, je verjetno najboljše in najlažje pojasnilo, da pišemo vejico samo pred prvim veznikov, čemur sledi tudi splošna raba, zato so primeri z vejico med več vezniki redkejši.

  • Share/Bookmark

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !