Hiter vodič po pravopisu in drugih (jezikovnih) zagonetkah

Povratni svojilni zaimek (svoj)

Raba povratnega svojilnega zaimka marsikomu povzroča težave, čeprav je pravilo enostavno. Največkrat ga zamenjujemo z osebnimi svojilnimi zaimki, zato ni napak, če najprej na kratko pogledamo slednje. Med osebne svojilne zaimke spadajo:

Osebni svojilni zaimki izražajo pripadnost ali lastnino govorečemu, ogovorjenemu ali neogovorjenemu, z njimi torej poimenujemo, čigavo je kaj, vendar to ni osebek stavka.

Povratni svojilni zaimek (svoj) pa izraža svojino osebka.

Pri določanju, kateri zaimek bomo uporabili, najprej poiščemo osebek v stavku. Kot že vemo, se po njem vprašamo: KDO ali KAJ?

Za primer vzemimo dva po zgradbi podobna stavka:

Lila mu je dala njegovo knjigo.

Lila mu je dala svojo knjigo.

Osebek obeh stavkov je Lila (vprašamo se: Kdo mu je dal knjigo?), vendar je Lila v prvem primeru podala tujo knjigo (recimo Marjanovo), v drugem primeru pa svojo.

Poglejmo še nekaj primerov povratnih svojilnih zaimkov:

Poskrbimo za naše zdravje. (zdravje nas vseh)

Poskrbimo za svoje zdravje. (poskrbimo vsak za svoje zdravje)

Berem svoje poročilo. (Osebek stavka sem JAZ, poročilo sem sama napisala, pripada meni – je moja svojina – zato uporabimo povratni svojilni zaimek.)

Mišo pije svoj sok. (Osebek stavka je MIŠO, sok, ki ga pije, pripada njemu – zato uporabimo povratni svojilni zaimek.)

Željko mi je pokazal svoje nove slike. (Osebek stavka je ŽELJKO, slike pripadajo njemu – zato uporabimo povratni svojilni zaimek.)

Ana, mi posodiš svoj svinčnik? (Osebek stavka je ANA, svinčnik, ki bi si ga želela izposoditi, pripada njej – zato uporabimo povratni  svojilni zaimek.)

Majhna zamenjava med osebnim svojilnim zaimkom in povratnim svojilnim zaimkom lahko prinese velike spremembe v pomenu stavka.

Poljubila je svojega fanta.

Poljubila je mojega fanta.

Da ne bi prišlo do neljubih zamenjav pri pisanju  in lektoriranju, je dobro vedeti tudi to.