Raba namenilnika

Namenílnik je glagolska oblika, ki jo z lahkoto prepoznamo po tem, da se končuje na -t ali -č.

Uporablja se ob glagolih premikanja, torej ob glagolih, kot so: iti, odhiteti, peljati, teči, stopiti, skočiti …

Primeri namenilnika:

Danes grem drsat.

Leja je prihitela sporočit veselo novico.

Odhitel je delat.

Grem plavat.

Raba nedoločnika

Nedoločnik je nedoločna glagolska oblika s končnico –ti oziroma –či. Že ime pove, da glagolom v nedoločni obliki ne moremo določiti osebe, števila, časovne oblike ali naklona. Če smo za namenilnik zapisali, da stoji za glagoli premikanja, potem postavimo nedoločnik za vsemi ostalimi oziroma za glagoli, ki izražajo željo, nujnost, dovoljenje (končati, smeti, morati, moči, začeti, želeti, nehati …).

Miha mora jutri delati.

Ne smem stopiti v to zgradbo.

Želel bi odgovoriti.

Začela je kuhati.

V pogovornem jeziku sicer večkrat opazimo rabo kratkega nedoločnika, ki se končuje na -t ali -č (želimo povedat), a ga moramo pri lektoriranju diplomskih nalog in tudi vseh drugih besedil popraviti (želimo povedati).

  • Share/Bookmark

En odgovor v “NAMENILNIK IN NEDOLOČNIK”

  1. » Najpogostejše pravopisne napake Hiter vodič po pravopisu in drugih (jezikovnih) zagonetkah pravi:

    [...] 6. Namenilnik in nedoločnik [...]

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !