Z veliko začetnico pišemo:

1. prvo besedo v povedi:

Rada te imam.

2. lastna imena:

David, Tjaša, Slovenija, Zdravljica …

3. izraze spoštovanja:

… pošiljamo Vam lepe pozdrave …

4. svojilne pridevnike iz lastnih imen:

Davidov, Tjašin …

5. za dvopičjem v premem govoru:

Tjaša je zavpila: »Stopi vendar sem!«

6. začetke večjih naštevalnih enot:

Slovenski pregovori so: Dvakrat premisli, enkrat povej; Osel gre samo enkrat

na led; Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.

7. začetek citirane povedi v okviru kakšne druge povedi:

Z verzom »Narveč sveta otrokom sliši Slave« je Prešeren izrazil svoj nazor.

Zemljepisna imena

Morda je potrebno povedati kakšen odstavek več o zemljepisnih imenih. Zemljepisna imena delimo na zemljepisna občna imena (gora, reka, jezero, pokrajina, kotlina …) ter na zemljepisna lastna imena (Ljubljana, Jadransko morje, Celjska kotlina …).

Zemljepisna lastna imena se nadalje delijo na naselbinska in nenaselbinska.

Naselbinska imena so strnjena naselja: zaselki, vasi, trgi, mesta, velemesta ipd. Lahko jih pišemo podomačeno (Benetke, Dunaj, Rim, Trst …) ali v izvirni obliki (New York, Salzburg, Rio de Janeiro …).

K nenaselbinskim imenom štejemo:

- države (Slovenija), dele držav (Kalifornija), pokrajine (Štajerska);

- oceane (Atlantik), morja (Jadransko morje), jezera (Blejsko jezero), reke (Drava), slapove (Rinka) ipd.;

- hribovja (Gorjanci), gore (Triglav);

- nižine (Panonska nižina), doline (Logarska dolina), kotline (Ljubljanska kotlina), polja (Ljubljansko polje);

- jame (Postojnska jama);

- puščave (Sahara);

- celine (Evropa), otoke (Hvar), polotoke (Istra);

- dele krajev (Tabor), ceste (Cesta dveh cesarjev), ulice (Ozka ulica), trge (Trg osvoboditve);

- mostove (Tromostovje), druge objekte (Navje);

- nebesna telesa (Sonce, Luna), ozvezdja (Rimska cesta).

Enobesedna naselbinska imena pišemo z veliko začetnico (Ptuj, Piran, Duplek …).

Enobesedna nenaselbinska imena tudi pišemo z veliko začetnico (Posavje, Evropa, Finska, Peca, Ljubljanica …)

Sestavljena naselbinska imena pišemo:

- vse besede z veliko (Slovenska Bistrica, Volčji Potok, Murska Sobota …), razen če na drugem mestu stoji beseda vas, mesto, trg, selo, selce, naselje (Slovenska vas, Novo mesto, Stari trg, Dečno selo, Dolenje selce, Ribiško naselje …);

- predloge v stalno sestavljenem zemljepisnem lastnem imenu pišemo z malo začetnico, če le-ti ne stojijo na prvem mestu (Šentvid pri Stični, Ravne na Koroškem).

Nekatere zagonetke:

Logarska Dolina (kraj)

Logarska dolina (dolina), Rožna dolina (mestni predel)

Kranjska Gora (mesto)

Zasavska gora, Šmarna gora (gora)

Črni Vrh nad Idrijo (vas)

Črni vrh (hrib)

Gorenje Jezero (vas)

Cerkniško jezero (jezero)

Zidani Most (kraj)

Čevljarski most (objekt)

Dolenjske Toplice (kraj)

Dolenjske toplice (kopališče)

Na Obali (Primorskem) je suša.

Na Otoku (Angliji) je odjeknila bomba.

Pridevniške izpeljanke iz zemljepisnih lastnih imen na -ski ali -ški pišemo z malo začetnico:

Slovenija – slovenski jezik; Mežica – mežiški rudnik

Izjeme so pridevniške besede, ki stojijo na prvem mestu v stalnih zemljepisnih zvezah:

Slovenske gorice, Slovenske Konjice, Slivniško Pohorje …

Stvarna občna imena pišemo z malo začetnico:

- vrstna poimenovanja društev (ribiško društvo), klubov (nogometni klub), strank (ljudska stranka), vojaških enot (četa, bataljon), zavodov (osnovna šola), podjetij (opekarna), organov (delegacija, komisija), industrijskih izdelkov (ford – avto, milka – čokolada);

- poimenovanja zgodovinskih dogodkov: francoska revolucija, druga svetovna vojna, dražgoška bitka …

- meddržavne zveze: sveta aliansa, trojni pakt …

- splošno poimenovanje objektov: občina, rotovž, dravski most …

- nagrade, odlikovanja, priznanja, če se ne začenjajo s svojilnimi pridevniki: nagrada za mlade raziskovalce, plaketa mesta Ljubljane, pohvala šole Franceta Prešerna …

- splošno, občno rabljene zveze na -ov/-ev: tamovec (delavec Tama ali tovornjak), janževec (vino) …

- vrstna imena zdravil: aspirin, ospen …

- imena obdobij in gibanj: realizem, cankarjanstvo …

- imena praznikov: božič, jožefovo, novo leto, silvestrovo, valentinovo … Izjemi sta Marijino vnebovzetje in Prešernov dan, saj gre v teh primerih za svojilni (in ne vrstni pridevnik), imeni sta izpeljani iz osebnega imena oziroma priimka. V primeru jožefovo, gregorjevo in valentinovo gre za posamostaljene pridevniške besede, ki poimenujejo praznike. Vsi prazniki se (po SPP) pišejo z malo začetnico, vendar pravopis načeloma dopušča možnost, da z veliko začetnico pišemo besede, ki imajo veliko simbolno ali čustveno vrednost. Za izražanje slednjega je torej mogoče z veliko začetnico zapisati tudi, recimo, Božič.

Med stvarna lastna imena spadajo:

- naslovi literarnih del: Desetnica, Solzice, Lola kuha …

- naslovi časopisov, zbornikov: Delo, Kranjska čbelica …

- naslovi skladb: Deveta simfonija, Verdijev Trubadur …

- naslovi slikarskih del: Sejalec, Kofetarica …

- imena društev: Društvo proti mučenju živali, Rdeči križ Slovenije …

- imena podjetij: Metalka, Merkur …

- imena meddržavnih zvez: Organizacija združenih narodov …

- imena ladij: Galeb …

Stvarna enobesedna lastna imena pišemo z veliko začetnico (Solzice), pri sestavljenih pa pišemo z veliko začetnico samo prvo besedo (Zločin in kazen), ostale pa le, če gre za lastna imena (Rdeči križ Slovenije).

Nekatere zagonetke:

Peljem se s fordom. (avto)

Peljem se s Fordom. (z gospodom Fordom)

Nobenega aspirina ni pri hiši. (vrsta zdravila)

Na škatlici piše Aspirin. (poimenovanje vrste zdravila)

Obiskuje osnovno šolo. (zavod)

Obiskuje Osnovno šolo Riharda Jakopiča. (ime šole)

V gostilni točijo vipavca. (vino Vipavec)

V gostilni je Vipavec. (krajan Vipave)

Rada imam milko. (čokolado)

Rada imam čokolado Milka. (znamka čokolade)

  • Share/Bookmark

Komentiraj


Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !