» Raba vejice Hiter vodič po pravopisu in drugih (jezikovnih) zagonetkah

Raba vejice

21.05.2013

Vejica je nekončno ločilo, katerega namen je povedi razdeliti na smiselne dele. Vejice govoru dajejo melodijo, olajšujejo branje ter naredijo stavek bolj nazoren in smiseln.

Ker vejica marsikomu povzroča sive lase, večkrat povzroča nejasnosti ter kvari splošno podobo diplomskih nalog in drugih besedil, je morda dobro na začetku povedati, kje vejice NE uporabimo.

Vejice ne pišemo v:

- vezalnem priredju (vezniki: in, pa, ter): Kolesari in teče.

- ločnem priredju (vezniki: ali-ali, ali, ali pa): Ostani ali pojdi.

- v večbesednih veznikih pišemo vejico samo pred prvim veznikom (in ko, toliko da, s tem da, in ker, tako kot, tako da, kljub temu da): Prišel je, kljub temu da ni bil povabljen.

Posebnosti:

Vejico pred vezniki vezalnega in ločnega priredja pišemo, kadar vrinemo pristavek, polstavek ali odvisnik:

Brala je pismo in solze so ji polzele po obrazu. –> Brala je pismo, napisano z okorno pisavo, in solze so ji polzele po obrazu.

Bral je knjigo ali poslušal glasbo. –> Bral je knjigo, še dišečo po svežem črnilu, ali poslušal glasbo.

Vejico pišemo:

- pri naštevanju: Kupila je sol, moko, mleko, sadje in zelenjavo.

- med nadrejenim in odvisnim stavkom:

VRSTA ODVISNIKA	VEZNIŠKE BESEDE	PRIMER
OSEBKOV ODVISNIK	kdor, kar, da, če, kdo, kaj, kako, koliko …	Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.
PREDMETNI ODVISNIK	kar, da, če, kdo, kaj, kako, koliko …	Zanima me, kaj pravi.
KRAJEVNI ODVISNIK	kjer, koder, kamor, od koder, do koder	Kjer je dim, je tudi ogenj.
ČASOVNI ODVISNIK	ko, kadar, odkar, medtem ko	Pridem, ko bo nehalo deževati.
NAČINOVNI ODVISNIK	kot, kakor, ne da, namesto da, tako da	Tako se mi je mudilo, da sem pozabila dežnik.
VZROČNI ODVISNIK	ker	Sestanek odpade, ker je šef zbolel.
NAMERNI ODVISNIK	da	Šla je v trgovino, da bi kupila zelenjavo.
POGOJNI ODVISNIK	če	Pridem, če bo nehalo deževati.
DOPUSTNI ODVISNIK	čeprav	Čeprav ima veliko denarja, si ne privošči dopusta.
PRILASTKOV ODVISNIK	ki, kateri	Fant, ki ima modre oči, tudi pride na zabavo.

- pri izpostavkih: Marjeta, ta pa je ta prava!

- pri dostavkih: Prinesi mi kruha, črnega!

- pri povzemanju: Skratka, dokončati moramo prvo nalogo.

- časovnost in krajevnost: Konferenca bo potekala v Ljubljani, 18. maja, ob 16 uri v prostorih Cankarjevega doma.

- v nagovorih: Spoštovani, obveščamo vas …

- v sledečih priredjih:

PRIREDJE	VEZNIŠKE BESEDE	PRIMER
PROTIVNO PRIREDJE	a, toda, vendar, pa, ampak, temveč	Prišel je pozno, a ni zamudil.
VZROČNO PRIREDJE	kajti, zakaj, namreč, saj, in sicer, to je …	Promet se odvija počasi, kajti na cesti je poledica.
SKLEPALNO ALI POSLEDIČNO PRIREDJE	torej, zatorej, potemtakem , zato	Prehitro je vozil, zato je povzročil nesrečo.
POJASNJEVALNO PRIREDJE	saj, kajti, namreč, to je	Hitro je začela, to je pri dveh letih.
STOPNJEVALNO PRIREDJE	pišemo jo samo pred drugim delom veznika ne samo – ampak/temveč tudi pri ne – ne, niti – niti vejice ne pišemo	Ni samo dobro kuhala, temveč tudi pekla.

- vejice v povedih s polstavčno tvorbo: polstavek je stavčna tvorba z neosebno glagolsko obliko, ki jo lahko razvijemo v odvisnik in je od ostalega dela povedi navadno ločen z vejico: Stopivši skozi vrata, je glasno pozdravil. –> Ko je stopil skozi vrata, je glasno pozdravil.

Pokazatelji oziroma bližnjica do pravilne postavitve vejice so lahko tudi vezniki.

Vezniki, ki navadno zahtevajo vejico:

zato, zatorej, torej
a, pa, vendar, toda, ampak, temveč, le, samo
kajti, namreč, sicer, saj
to je, in sicer, in to
pred drugim delom stopnjevalnega veznika: ne samo – ampak tudi, ne le – temveč tudi, tako – kakor tudi